Anin dvor - muzej Rogaške Slatine

V neposredni bližini zdraviliškega jedra in tik ob parkirni hiši Janina se nahaja novo kulturno turistično središče  – ANIN DVOR, predstavlja sožitje preteklosti in sedanjosti na enem mestu ter ponazarja vse znamenitosti Rogaške Slatine.
S sprehodom skozi tematsko obarvane zbirke se obiskovalec lahko v »Steklarski zbirki«seznani z vsemi fazami nastajanja kristalnega stekla. Na papir ujet nekoč in danes goste vodi skozi spomine po »Grafični zbirki«švicarskega mecena Kurta Müllerja.
Poseben pečat z bogato vsebino predstavlja »Domoznanska zbirka«slatinskega ljudskega ustvarjalca in zbiratelja, znanega tudi pod imenom Nani Poljanec. Tukaj obiskovalec spozna razvoj Rogaške Slatine, sledi času Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije v »Kraljevi zbirki«,pridih svetovljanstva pa ga prevzame v »Zbirki podpisov«slavnih oseb, ki so vsak na svoj način zaznamovale zgodovino.

Pot v nadstropje vodi v »parkovno zbirko«, kjer lahko občudujete avtohtone drevesne vrste iz parkovnih površin Rogaške Slatine. Poslednja »Vodna zbirka«pa je posvečena ključnemu elementu zgodovinskega razvoja Rogaške Slatine – vodi.


Park

Zdraviliški park je varovan zdraviliški kompleks Rogaške Slatine, ki ima posebno kulturno, zgodovinsko in estetsko vrednost ter je razglašen za naselbinski spomenik. Občina ga je prenovila v letih 2010 in 2011.
 

Pivnica

Je stavba, ki dopolnjuje bogato turistično ponudbo Rogaške Slatine. Zgradili so jo leta 1967. V njej lahko poskusimo mineralne vode Styrio in Donat Mg, katerega sestava je še danes glavni razlog, da je Rogaška Slatina že stoletja priljubljeno evropsko zdravilišče, specializirano za zdravljenje in lajšanje kroničnih gastroenteroloških, metabolnih, menedžerskih in psihosomatskih bolezni. Prav tako pa so v njej občasne slikarske razstave, manjši koncerti in družabni prostori za zdraviliške goste.
 

Paviljon Tempel

Paviljon Tempel, delo tržaškega arhitekta Nikole Pertscha, je klasicistični paviljon, ki stoji nad nekdanjim glavnim vrelcem. Vrelec Tempel, imenovan tudi »Glavni vrelec« sodi med prvence; znan je bil že leta 1680. Ob njem je nastala najstarejša slatinska polnilnica. Kot najpomembnejši vrelec je celih 200 let, vse do leta 1884 služil Rogaški Slatini, nakar so le 35 metrov stran uredili nov studenec po imenu Styria. Oba sta usahnila leta 1952. V ovalnem Templu na dvanajstih elegantnih jonskih stebrih danes potekajo razne kulturne prireditve.
 

Vrelci

V zgodovini so obstajali številni vrelci: Ferdinandov, Gothardov, Ivanov, Gozdni, Jožefov, Moritzov in Parkovni vrelec. Ivanov vrelec, poimenovan po avstrijskem nadvojvodi Janezu, je edini ohranjen iz tistega časa. Danes imamo 3 vrelce, ki predstavljajo mineralne vode Rogaške Slatine. To so Tempel, Styria in Donat.


Kapelica Sv. Ane

Leta 1804 so lastniki nastajajočega zdravilišča na Slatini zgradili novo kapelico in jo posvetili sv. Ani. Kult Marijine matere, med ljudmi najbolj priljubljene svetnice, zaščitnice žena in deklet, je povsem ustrezal novi naravi kraja in je bil ustreznejši od kulta češkega svetnika sv. Janeza Nepomuka, ki so ga v kraj v začetku 18.stoletja vpeljali dunajski lekarnarji in ki je simboliziral blagodati (tudi finančne) zdravilne vode. Čaščenje sv. Ane se je najbolj razmahnilo ob koncu srednjega veka. Postalo je modno in je zajelo celotno zahodno Evropo. Poleg deklet in žena je sv. Ana bdela še nad njihovim potomstvom, nad delavkami, sirotami in pripadniki številnih poklicev. »Voda sv. Ane« je bila zdravilo zoper vročino, bolezni glave, trupa, želodca, priporočali so jo tudi nosečnicam. Postala je tudi zaščitnica zdravilišča.
 

Pegazova ploščad

Pegazov spomenik je avtorsko delo priznanega akademskega slikarja in kiparja Vasilija Ćetkovića Vaska. Sicer je Pegaz v občini Rogaška Slatina pomemben zgodovinski in kulturni simbol. Zgodba o nastanku kraja govori o tem, da je bog Apolon krilatega konja Pegaza (iz grške mitologije) pozval, naj na mestu, ki ga bo označilo nebeško znamenje, udari s kopitom. Tako se je zgodilo in Pegaz je odprl rogaški vrelec Roitschocrene, podobno, kot je po grški pripovedi odprl vrelec Hipocrene muzam na Helikonu. Legenda je zapisana in upodobljena v bakrorezu nemške izdaje knjige Roitschocrene iz leta 1687. Leta 2002 je Pegaz postal osrednji simbol Rogaške Slatine, občina ga je umestila v svoj grb in zastavo.
 

Evropska ploščad

Evropska ploščad, ki je stičišče zdraviliškega in mestnega dela, je večnamenski obsežen prireditveni prostor s 1.650 m2 površine. Zgrajena je bila leta 2004, z vsakoletnimi finančnimi spodbudami pa občina skrbi, da se je ploščad uveljavila kot prireditveni prostor.